ZGODOVINA KRAJA

Šoštanj je mestno naselje v zahodnem delu Šaleške doline, ki se je razvilo na rečni naplavini med reko Pako in do 600 m visokimi vzpetinami proti jugu. Leži na nadmorski višini 360 m in šteje nekaj manj kot 3000 prebivalcev. Šoštanj se prvič omenja v začetku 13. stoletja, mestne pravice pa je dobil leta 1911, ko je bilo tu precej pomembnih gospodarskih objektov, med katerimi je vsekakor prednjačila Vošnjakova tovarna usnja. Mesto je bilo vse do druge svetovne vojne politično, upravno in gospodarsko središče Šaleške doline, z razvojem premogovnika pa je to vlogo prevzelo Velenje. Z novo lokalno samoupravo je mesto zopet postalo občinsko središče zahodnega dela Šaleške doline. Med pomembnejšimi gospodarskimi ustanovami je danes v Šoštanju največja slovenska termoelektrarna. Mesto Šoštanj je danes samostojna občina, ki se ponaša s številnimi znamenitostmi, omenimo samo zdravilišče Terme Topolšica, Rotovnikovo jamo ter Kavčnikovo domačijo z lepo ohranjeno črno kuhinjo. Šoštanj je kraj, ki se lahko pohvali z 220-letno tradicijo šolstva. Tukaj so se rodili in šolali pesnik Karel Destovnik Kajuh, kipar Ivan Napotnik, dr. Matjaž Kmecl, dr. Beno Lukman, Tajda Lekše, Irena Vrčkovnik in mnogi drugi znameniti Slovenci.

 

(Skupno 944 obiskov, današnjih obiskov 1)