MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE 2014

2. aprila že tradicionalno praznujemo MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE.

Tudi pri Bralni znački se po vsej Sloveniji in zunaj nje vsako leto pridružujemo praznovanju na različne načine. Na nekaterih vrtcih, šolah ter knjižnicah se že veselijo obiskov mladinskih ustvarjalcev, del pouka učitelji namenijo pogovoru o knjigah ali branju poezije, izvajajo se literarne uganke, kvizi, minute, ure, celo noči branja … in tudi že prve prireditve ob podeljevanju priznanj, knjig … za celoletno druženje s knjigo.
Prav spodbujanje branja dobrih knjig vse leto in razvijanje ljubezni do branja za vse življenje je tisto najpomembnejše, s čimer Bralna značka dolga leta prispeva k praznovanju 2. aprila.

Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je članica Slovenske sekcije IBBY, ki je tudi letos prevedla poslanico Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY (International Board on Books for Young People). Letošnjo poslanico in plakat  z naslovom “Pismo otrokom vsega sveta« je pripravila Irska sekcija IBBY.

ibby-logo

plakat 2014

  

Pismo otrokom vsega sveta

Bralce pogosto zanima, kako pisatelji pišejo – od kod jim zamisli? Najpogosteje dobijo odgovor, da so zgodbe plod pisateljeve domišljije. Ah, seveda, si mislijo bralci. Toda: kje domuje domišljija, iz česa je in ali jo imamo vsi? No, odgovarja pisatelj, domišljijo imam v glavi, seveda, in sestavljajo jo slike in besede in spomini in utrinki iz drugih zgodb in besede in delčki stvari in melodije in misli in obrazi in pošasti. In oblike in besede in gibi in besede in valovi in okraski in pokrajine in besede. In vonjave in občutki in barve. In ritmi in kratki tleski in žvižgi in okusi. In izbruhi moči in uganke in piš in besede. In tam notri se vse to vrtinči in poje in preliva. In lebdi in čepi in razmišlja. In se praska po glavi. Domišljijo imamo vsi, seveda. Kako bi sicer sanjali? A vsaka je sestavljena drugače. V kuharjevi je najbrž več okusov, v slikarjevi več barv in oblik. No, pisateljevo sestavljajo pretežno besede. In tudi v domišljiji tistih, ki zgodbe berejo in poslušajo, se gnetejo pretežno besede. Pisatelj v domišljiji svoje zamisli in zvoke in glasove in like in dogodke obdeluje, jih prede in oblikuje, da nastane zgodba, izražena izključno z besedami, zapisanimi z brezštevilnimi vijugami, ki se kot bataljoni vrstijo na papirju. Pred očmi bralca te vijuge oživijo. Ostanejo sicer na papirju in so še vedno videti kot zvijugani bataljoni, a se preselijo tudi v bralčevo domišljijo, kjer začnejo svoj ples, da bralec začne oblikovati in sestavljati besede v zgodbo, ki se zdaj prede v njegovi glavi, kot se je na začetku v pisateljevi. Zato je bralec za zgodbo enako pomemben kot pisatelj. A zgodba ima le enega pisatelja, medtem ko ima lahko bralcev na stotine ali na tisoče ali mogoče celo na milijone – bodisi v izvornem jeziku bodisi v prevodih. Brez pisatelja zgodbe ne bi bilo, a brez številnih bralcev po vsem svetu zgodba ne bi zaživela. Bralci posamezne zgodbe imajo vedno nekaj skupnega. Skupaj, čeprav vsak zase, poustvarjajo pisateljevo zgodbo v domišljiji: dejanje, ki je tako zasebno kot javno, tako posamezno kot skupno, tako intimno kot mednarodno. In mogoče smo ljudje v tem najmočnejši.

Berite še naprej!

                                          Siobhán Parkinson

                                                 Prevod: Jana Ambrožič

(Skupno 38 obiskov, današnjih obiskov 1)
Ta vnos je bil objavljen v Bralna pismenost. Zaznamek za trajno povezavo.